  Vreme: Nedelja, 19.5.2013 | 20:42, temperatura: 15.1 °C, vlažnost: 68%, vir: EIS MoV, 19.5.2013 ob 19:30 |
|
| Vi
pišete ... |
 |
| Promocija knjige |
| |
| PROMOCIJA KNJIGE “U AMANET ZA SELAMET” V KNJIŽNICI ‘NOVA’ VELENJE Konec julija 2010 je izšla tretja knjiga Nijaza Salkića z naslovom „U amanet za selamet“. Promocijam po Bosni in Hercegovini je sledila promocija v Velenju, ki je bila 4. novembra v Mestni knjižnici Velenje. Slednje se je udeležilo veliko obiskovalcev, posebna gosta pa sta bila gospod Izet Ćosić in gospod Ivo Stropnik. Program sta polepšala gospod Mirzet Buljubašić, ki je zapel par bosanskih pesmi – sevdalink, na harmoniki pa ga je spremljal Admir Gerzić. V nadaljevanju vam predstavljamo recenzijo knjige, ki jo napisal gospod Ivo Stropnik. Mnenje o knjižni zbirki spominskih, potopisnih in etnoloških črtic iz bosensko-hercegovskega življenja avtorja Nijaza Salkića, živečega v bih-diaspori v Sloveniji (v Velenju) Nijaz Salkić (1954) je predstavnik bosansko-hercegovske diaspore v Sloveniji. Živi in ustvarja v Velenju, kjer je mdr. dolgoletni imám (muslimanski duhovnik). Poleg verskih besedil (o islamski skupnosti in zanjo idr.) že vrsto let ustvarja tudi literarno: piše poezijo in prozo (zlasti potopisno in s folklorno tematiko). Svoje literarne stvaritve objavlja v različnih bosanskih, srbskih in slovenskih literarnih publikacijah ter radijskih oddajah. V Velenju je več let urejal časopis Sabah, že desetletje pa urejuje in piše (blog) na svojih spletnih straneh (Abdulahova avlija). Knjižno je doslej objavil dve zbirki potopisne proze: Mirisi iz nanine sehare (2005) in Bobak po bobak – Bosanski đerdan (2009), v katerih popisuje bosansko vaško življenje, se sprehaja med čaršijami, džamijami, šolskimi spomini, predvsem pa skozi običaje in navade in usode malih, navadnih bosansko-hercegovskih ljudi, zemljakov, s katerimi raziskuje in obenem popisuje/dokumentira bosenske ljudske običaje, noše, pripovedke; imena njiv, potokov; ostaline šaljivk in ljudski pesmi, ki so še ostale za starimi, še živečimi babicami in dedi. Salkićeva kratka proza ima dokumentarno-folklorno vrednost. S tovrstnim literarnim prizadevanjem nadaljuje tudi v novi zbirki črtic (2010), suvereno napisani v maternem bosenskem jeziku. Jezikovni izvirnik ima seveda svoj namen/pomen in čar, saj v prevodu njegove črtice/kratke zgodbe ne bi služile primarnemu namenu, tj. da obenem prispevajo k prizadevanju, da se v diaspori ohranja, vzgaja bosenski jezik in z njim bosanska kultura in običaji, zlasti med mladimi. V diaspori govori avtorjev materni jezik z moralno pravico! Salkićeve črtice/kratke zgodbe nostalgično in neminljivo priklicujejo njegov primarni etnični svet, vendar ga niti ne vsiljujejo drugemu svetu, oziroma ga z njim niti ne primerjajo. V prvi vrsti so namenjene bosenskemu človeku, ki spoštuje svoje običaje, kulturo in tradicijo, prepletene in neprekinjene z lastnimi koreninami. Vsaka zgodba je čustveno obarvana in doživeta, končuje pa se z znanim materinim sporočilom hčerki in sinu, ko odhajata od doma/v svet: »Upamet!« (Po pameti!) V tej besedi je zbrana vsa skrb in bojazen dobrih mater ter njihova skrb za potomstvo … Salkić je s svojimi črticami/kratkimi zgodbami obenem kronist/dokumentarist in se zaveda, da se ni zgodilo, kar ni zapisano. Zato si toliko bolj želi, da svoje spominske zapise iz življenja bližnjih in njihovih običajev ter ljudskih modrosti iztrga pozabi ter jih prenese na mlajše rodove – tako bosensko-hercegovske kot slovenske idr. bralce. Avtor dodaja knjigi tudi slovarček manj znanih besed, tj. zlasti pojasnila turcizmov, vpletenih v njegove črtice. Priporočeno v branje in seveda v podporo MO Velenje, kjer nas še posebej zaznamuje in združuje medkulturna odprtost. Recenzija: Ivo Stropnik, slovenski književnik, član DSP in mednarodnega SC PEN
Samra Salkić |
| |
| Pripete fotografije: |
  
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
| Kje boste letos dopustovali? |
|
 |
 |
|
|
 |
|
|
| V Topovljah, na območju Policijske postaje Žalec, je včeraj neznani storilec skozi vhodna vrata vlomil v vikend. Odnesel je kosilnico na laks, rotacijsko kosilnico, agregat, vrtalni stroj in več drugega ročnega orodja. |
|
|
 |
|
|
 |
|
|
| V Ženevi so na dražbi prodali izjemni, 101,73-karatni beli diamant. Za dragoceni kamen, ki so ga našli v nekem rudniku v Bocvani, je najvišji ponudnik plačal 20,8 milijona evrov. |
|
|
|
|
|
|
|
|
